Slavko Pengov: Litostroj

Ledolomilci

A1 Rdeča je barva ognja, strasti, ljubezni, nenadnih sprememb, revolucije. Naštejte nekaj znanih

revolucij?

A2 Če ste slabovidni, s čim povezujete rdečo barvo?

A3 Če ste učenec z disleksijo, katere barve so vam ljubše? Ali obstajajo barve, ki jih ne prenašate?

A4 Če ste starejši učenec, se verjetno spomnite filma poljskega režiserja Krzysztofa Kieślowskega

z naslovom “Rdeča”. Katere so bile druge barve v njegovi trilogiji Tri barve?

A5 Se spomnite naslova francoskega romana, v katerem sta bili omenjeni dve barvi: “Rdeča in “?

Katera je bila druga barva? Kdo je napisal ta roman?

A6 Michel Pastoreau trdi, da se v nekaterih jezikih beseda “rdeča” uporablja v pomenu čudovit, l

ep itd. Ali je tako tudi v vašem jeziku?

A7 Obstaja žival, ki postane besna, če vidi rdečo tkanino. Katera žival je to?

Zgodba

Na tej fotografiji Slavka Pengova so prikazani tovarniški delavci v povojnem socialističnem obdobju v nekdanji Jugoslaviji.

Enakost spolov, ki jo je spodbujala nova povojna komunistična vlada, simbolizira ženska, k vodi delavce in drži zastavo.Slika predstavlja delavce novozgrajene kovinske tovarne Litostroj v Ljubljani, ki je danes glavno mesto Slovenije. Motiv političnega zborovanja, ki je uporabljen na tej sliki, je bil v tistem času zelo cenjen, zaznamovala pa sta ga navdušenje in pripravljenost z a gradnjo nove družbe.

Slika je vključena v stalno zbirko Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Ozadje kulturne dediščine

Vojne povzročajo velike družbene prekinitve v vseh družbenih vidikih. V nekdanji Jugoslaviji so v drugi svetovni vojni zmagali partizani, člani odporniškega narodno osvobodilnega gibanja. Ti so oblikovali novo povojno vlado, ki je bila v mnogih pogledih napredna. Ustanovila je sodobne šole, vrtce in tovarne.

Zagotovila je ugodnosti za delavke in inštitute za načrtovanje družine. V primerjavi z bližnjimi državami vzhodnega bloka so imeli ljudje dober življenjski standard, lahko so potovali, brali tuji tisk itd. Kljub temu je država doživljala “diktaturo proletariata”, omejena pa je bila tudi svoboda mišljenja in izražanja, tudi na področju umetnosti.

Umetniki so se delili na tiste, ki jih je režim priznaval in podpiral, in tiste, ki jih ni podpiral.

Poslušanje

Poslušajte naslednje besedilo in nato povejte, ali so trditve pravilne ali napačne, Lahko zaprosite tudi svojega ičitelja, ali koga drugega, da vam besedilo prebere.

Branje zgodbe

Hitro preberite besedilo

Na tej fotografiji Slavka Pengova so predstavljeni tovarniški delavci v povojnem obdobju socializma v nekdanji Jugoslaviji.

Enakost spolov, ki jo je spodbujala nova povojna komunistična vlada, simbolizira ženska, ki vodi delavce in drži zastavo.Slika predstavlja delavce novozgrajene kovinske tovarne Litostroj v Ljubljani, ki je danes glavno mesto Slovenije. Motiv političnega zborovanja na tej sliki, je bil v tistem času zelo cenjen, zaznamovala pa sta ga navdušenje in pripravljenost za izgradnjo nove družbe. Slika je vključena v stalno zbirko Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Slovnica

Nek ali neki

Nek se vse bolj uveljavlja tudi v slovenskem knjižnem jeziku. Končni “i” je pri zaimkih in pri določnosti v nedoločnem zaimku pa se zdi odveč.

Neki pomeni “točno določeni” (npr. grem na neki sestanek – vem, na katerega, a ti tega ne želim povedati), nek pa v prvotnejšem pomenu “poljubni” (grem na nek sestanek – saj ni pomembno, na katerega).

Uporaba dvojnice nek vsaj v pomenu ‘točno določeni’, ki jo papir prenaša že iz časov pred SSKJ, je v besedilih visokega sloga še vedno nesprejemljiva.

Marko Snoj (maj 2017)

Nek ali neki

“ Oglasil se je…………..človek in povpraševal po tebi.” (Vem, kdo je)
“ Oglasil se je …………. sosed”, ki ga ne poznaš.
“To vprašanje obravnava …………nek/neki zakon iz preteklosti.